Čistilna akcija v Mekinjah
Vabimo vas na čistilno akcijo, ki bo v soboto, 16. marca ob 10. uri. Zbor bo pred Domom krajanov Mekinje, kjer lahko prevzamete rokavice in vreče.
Vabimo vas na čistilno akcijo, ki bo v soboto, 16. marca ob 10. uri. Zbor bo pred Domom krajanov Mekinje, kjer lahko prevzamete rokavice in vreče.
Vabimo vas na ogled komedije BOEING-BOEING ALI STEVARDESE PRISTAJAJO, ki bo na sporedu v soboto, 9. 3. 2024, ob 19:00, v Športno-kulturnem domu Mekinje, v izvedbi Amaterskega gledališča DPD Svoboda Loška Dolina.
Vabimo vas na ogled komedije MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK, ki bo na sporedu v soboto, 17. 2. 2024, ob 19:00, v Športno-kulturnem domu Mekinje, v izvedbi Mah Teatra, ki prihaja iz občine Log-Dragomer.
Tudi letos smo v Mekinjah za najmlajše pripravili pustno rajanje, na katerem pa so nas letos obiskali tudi kurenti.
Vabimo vas, da se vpišete v 9. ABONMA KOMEDIJ v organizaciji ŠKD Mekinje. Na sporedu je šest (6) predstav. Vse predstave bodo ob sobotah ob 19:00 v Športno-kulturnem domu Mekinje (cankarjeva cesta 37, Kamnik.
Četrtek, 27. aprila 2023, je v Mekinjah že tradicionalno minil v športnem duhu, saj se je odvil 33. Mekinjski kros in 15. Memorial Mira Petka.
Hvala krajanom, ki so zbrali pogum in v res slabem vremenu pomagali izpeljati akcijo. Po končanem delu, smo se podružili na pikniku pred kulturnim domom.
Vabimo vas na STAND UP – TADEJ TOŠ V PROSTEM SLOGU, ki bo na sporedu v petek, 24. 3. 2023, ob 19:00, v Športno-kulturnem domu Mekinje.
Vljudno vabljeni na otvoritev razstave, predstavitev knjige in premiero filma JOŽEFA HUMAR – DEBEVČEVA ZEFA, PASTIRICA IN REZBARKA, ki bo v soboto, 19. 11. 2022, ob 16.00 v Dvorani nad Kavarno Veronika v Kamniku. Razstava bo odprta vsak dan do četrtka, 24. 11. 2022, od 10.00 do 19.00.
Jožefa Humar – Debevčeva Zefa je gojila, ohranjala in bogatila kulturno dediščino področja Velike, Male in Gojške planine in s tem celotnega slovenskega prostora.
Od leta 1925 do 1976 je 50 let poletja preživljala na Gojški planini, kjer je pasla domače govedo in rezbarila. S svojim pretanjenim umetniškim čutom in velikim duhovnim bogastvom je iz občudovanja narave črpala vedno nove ideje za svoje stvaritve, ki so bile ukoreninjene v izročilu prednikov in nadgrajene z njeno domišljijo. Uresničevala jih je v rezbarjenju pisav za trniče, kropivčkov, ročajev (primežev) za vrata, pa tudi v oblikovanju križanega Kristusa, okraskov za gospodinjske pripomočke, različnih figuric, risanju pirhov, pisanju pesmi in zapisov, skratka v vsem svojem delu.
Svoje rezbarsko znanje in umetniško izraznost je izpopolnila do zelo visoke stopnje. Cenil jo je tudi veliki arhitekt Jože Plečnik, ki jo je svojim študentom dal za zgled: “Dobro si oglejte, kaj zna ta pastirica; ko boste znali toliko kot ona, boste znali veliko.” (Kopač, Iveri z Grintovcev, Ljubljana, 2006.)
Za svoje izdelke je dobila več priznanj in znak kvalitete, Zveza obrtnih združenj Slovenije pa ji je leta 1978 podelila tudi naziv Mojster domače in umetne obrti.