V komediji SILVESTRSKA SPRAVA spoznamo tipično srednjeslojno slovensko družino, ki živi v meščanski hiši. Na silvestrski večer zakonca nenačrtovano odpotujeta na vikend v Trento, v hiši v mestu pa se znajdeta njuna oče in stric – bivši domobranec Franc, ki je pripotoval na novoletne počitnice v obljubljeno deželo iz Avstralije, in bivši partizan Jože, ki sicer živi v domu ostarelih občanov čez cesto. Sta v nekakšnem svaštvu, saj je sin enega poročen z nečakinjo drugega, a se vidita prvič. Vso silvestrsko noč se »spoznavata«, a dlje od ugotovitve, na kateri strani se je kdo boril, ne zmoreta. Bremena zgodovine, ki jih nosita, so pretežka in preokorna, da bi jih mogla odvreči. Četudi ju negovalka Marija, ki je kot nekak mednarodni opazovalec, usmerja, naj pogledata v prihodnost, sta zazrta v preteklost. V komediji Silvestrska sprava nam Tone Partljič pokaže, da sprava ni mogoča, dokler človek ne odstopi od uveljavljanja »svojega prav«. O človeški dobroti, ki je nad odločitvijo posameznika, na kateri strani se bo boril, spregovori skozi lik negovalke Marije: »Mene ne zanima, kaj je bilo pred sedemdestimi leti, ali so bili ljudje domobranci ali partizani! To je zame drugorazredno vprašanje! Mene zanima, ali so ljudje dobri ali slabi!«
(povzeto po članku Mateja Bogataja: Higieničen pogled s strani v Izbranih komedijah, 2003)