Author: jernej
Vabilo na 9. abonma komedij
Vabimo vas, da se vpišete v 9. ABONMA KOMEDIJ v organizaciji ŠKD Mekinje. Na sporedu je šest (6) predstav. Vse predstave bodo ob sobotah ob 19:00 v Športno-kulturnem domu Mekinje (cankarjeva cesta 37, Kamnik.
Uspešno izveden mekinjski kros 2023
Četrtek, 27. aprila 2023, je v Mekinjah že tradicionalno minil v športnem duhu, saj se je odvil 33. Mekinjski kros in 15. Memorial Mira Petka.
Čistilna akcija v Mekinjah uspela
Hvala krajanom, ki so zbrali pogum in v res slabem vremenu pomagali izpeljati akcijo. Po končanem delu, smo se podružili na pikniku pred kulturnim domom.
STAND UP – TADEJ TOŠ V PROSTEM SLOGU
Predstava, ki nas je do solz nasmejala.
Odlični Tadej Toš v svojem prostem slogu, v katerem ne prizanaša nikomur – niti njemu samemu ne!
” V stand up me je potegnila beseda up, v tem tujem izrazu se mi je zdela domača in privlačna. Up je stanje duha, ko se vidi možnost za rešitev, ko se zaželeno kaže mogoče in dosegljivo. Upati si upati, nikakor obupavati in obupati. Moliere je rekel, da je življenje tragedija za tiste, ki čutijo in komedija za tiste, ki mislijo. Pridite, upajmo v prostem slogu.”
Tadej Toš
Vabilo na Standup: Tadej Toš – V prostem slogu
Vabimo vas na STAND UP – TADEJ TOŠ V PROSTEM SLOGU, ki bo na sporedu v petek, 24. 3. 2023, ob 19:00, v Športno-kulturnem domu Mekinje.
Vabilo – Otvoritev razstave, predstavitev knjige in premiero filma JOŽEFA HUMAR – DEBEVČEVA ZEFA, PASTIRICA IN REZBARKA
Vljudno vabljeni na otvoritev razstave, predstavitev knjige in premiero filma JOŽEFA HUMAR – DEBEVČEVA ZEFA, PASTIRICA IN REZBARKA, ki bo v soboto, 19. 11. 2022, ob 16.00 v Dvorani nad Kavarno Veronika v Kamniku. Razstava bo odprta vsak dan do četrtka, 24. 11. 2022, od 10.00 do 19.00.
Jožefa Humar – Debevčeva Zefa je gojila, ohranjala in bogatila kulturno dediščino področja Velike, Male in Gojške planine in s tem celotnega slovenskega prostora.
Od leta 1925 do 1976 je 50 let poletja preživljala na Gojški planini, kjer je pasla domače govedo in rezbarila. S svojim pretanjenim umetniškim čutom in velikim duhovnim bogastvom je iz občudovanja narave črpala vedno nove ideje za svoje stvaritve, ki so bile ukoreninjene v izročilu prednikov in nadgrajene z njeno domišljijo. Uresničevala jih je v rezbarjenju pisav za trniče, kropivčkov, ročajev (primežev) za vrata, pa tudi v oblikovanju križanega Kristusa, okraskov za gospodinjske pripomočke, različnih figuric, risanju pirhov, pisanju pesmi in zapisov, skratka v vsem svojem delu.
Svoje rezbarsko znanje in umetniško izraznost je izpopolnila do zelo visoke stopnje. Cenil jo je tudi veliki arhitekt Jože Plečnik, ki jo je svojim študentom dal za zgled: “Dobro si oglejte, kaj zna ta pastirica; ko boste znali toliko kot ona, boste znali veliko.” (Kopač, Iveri z Grintovcev, Ljubljana, 2006.)
Za svoje izdelke je dobila več priznanj in znak kvalitete, Zveza obrtnih združenj Slovenije pa ji je leta 1978 podelila tudi naziv Mojster domače in umetne obrti.